Kaj je tolmačenje, kaj zahteva ter zakaj je tako bistvenega pomena v današnjem globalnem svetu
Prevajanje iz enega v drug jezik, ki poteka istočasno in v živo s pogovorom, imenujemo tolmačenje, oseba, ki to izvaja, pa je tolmač. Pomembno je, da se tolmačenje loči od prevajanja, saj je slednje zgolj prevod besedila, ki lahko traja dlje časa in ne poteka istočasno, kot je značilno za tolmačenje.
Veščina tolmačenja se najpogosteje uporablja v situacijah, kjer je hitro razumevanje sogovorca ključno. To so dogodki, kjer si dve osebi, ki govorita različne jezike, izmenjujeta podatke v živo ali vsaj prek elektronskih medijev, ki zagotavljajo, da se sogovornika neposredno vidita ali vsaj slišita. Situacije, kjer je tolmačenje smiselno, so:
– mednarodne konference
– javne ustanove, kot so policija, bolnišnice, …
– turizem
– izobraževalne institucije
– poslovna pogajanja itd.
Prav zaradi potrebe po hitrem izmenjevanju informacij je tolmačenje veščina, ki zahteva več spretnosti. Tolmač mora hitro in pozorno poslušati enega od govorcev ter pri tem razumeti pomen in bistvo njegovega sporočila. Nato mora interno pretvoriti misel v drug jezik ter jo naravno podati in zajeti bistvo za drugega udeleženca pogovora. Tolmač mora imeti dober spomin, saj lahko govorec predstavi različne teme ali pa odgovori na več vprašanj naenkrat, še preden ima tolmač možnost prevesti sogovorniku. Prav tako tolmačenje zahteva jasno izgovarjanje ter sistematično predstavitev bistva. Za to pa potrebuje poznavanje kulture, obvladovanje strokovnih izrazov in pri tem mora ohranjati mirnost ter potrpežljivost tudi pod pritiskom, da s svojimi predlogi ne doda ali odvzame ničesar od povedanega. Vse skupaj zahteva velik miselni napor, zato je povsem sprejemljivo, da se tolmači izmenjujejo vsakih 20–30 minut, sploh, ko gre za tolmačenje daljših dogodkov.
Zaradi vsega naštetega je jasno, zakaj je tolmačenje ključno, ko pride do povezovanja ljudi, kultur in narodov. Omogoča, da se ti med seboj razumejo, sodelujejo in tako ustvarjajo most med ljudmi in idejami.